040 793 666  Delovni čas po dogovoru. Obvezna predhodna naročila!    

 

Nepravilno telesno držo definirajo nenormalnosti v položaju in obliki okončin in hrbtenice, ki izhajajo iz nepravilnega delovanja mišično-skeleno-živčnega sistema telesa. Zaradi porušenega ravnovesja sinergističnih oziroma antagonističnih mišičnih skupin pride do funkcionalnih nepravilnosti človekove drže. Vsaka dlje časa trajajoča funkcionalna motnja pa lahko privede do deformacije, katero sami težko popravimo.

Skolioza

Analiza telesne drže zajema oceno ravnovesja skeleta (ocena položaja sklepov, medenice, ramenskega obroča, udov...), oceno simetričnosti mišičnih mas in mišičnih verig, oceno hrbteničnih krivulj, oceno izvedenih specifičnih telesnih gibov, specifične funkcionalne teste, vse z namenom dobiti čimbolj jasno sliko o obnašanju telesa v prostoru in ugotoviti primarno mesto disfunkcije. Medenični obroč predstavlja temelj, na katerega je postavljena hrbtenica. Disfunkcija položaja medenice ali križnice privede do nastanka fizioloških krivin hrbtenice. Kako se bo hrbtenica na spremembo nagiba medenice odzvala, pa je odvisno tudi od gibljivosti hrbtenice, predvsem v prsnem delu. Najpogostejše nepravilnosti so lordotična drža, ploski hrbet, povečana prsna kifoza, inverzija prsne krivulje, zmanjšana prsna krivulja ter skolioza hrbtenice.

Tipi telesne drže

Faktorji, ki vplivajo na telesno držo:

 

Struktura/anatomija
  • Skolioza hrbtenice.
  • Neskladje v dolžini kosti zgornjih in spodnjih udov.
  • Dodatno rebro.
  • Dodatno vretence.
  • Povečanje elastina v tkivih.
Starost
  • Telesna drža se skozi starostna obdobja spreminja. S starostjo je sposobnost regeneracije in izgradnje tkiv počasnejša. Razgradnja kosti je hitrejša kot gradnja.
Psihološki faktorji
  • Telesna drža je odvisna od našega psihološkega stanja (ali smo umirjeni in sproščeni ali pa napeti ).
  • Antalgična drža zaradi bolečine lahko privede do dolgotrajne posturalne spremembe.
  • Fiziološke spremembe, ki spremljajo nosečnost, se včasih nadaljujejo v kompenzacijske posturalne spremembe.
Patološki faktorji
  • Bolezni vplivajo na spremembo telesne drže, sploh če so vključene bolezni kosti (osteomalacija se lahko kaže kot genu varum…).
  • Bolečina vodi do spremembe položaja telesa (na primer pri nihajni poškodbi vratu lahko pride do protektornega dviga ramen. Bolečine v trebuhu lahko vodijo do upogiba trupa naprej (fleksija hrbtenice)…).
  • Po patoloških zlomih kosti lahko pride do napačne oblike zarastle kosti.
  • Določena stanja privedejo do neravnovesja tonusa v mišičnih verigah. Na primer po kapi lahko pride do povečanega mišičnega tonusa nekaterih mišic in do atrofije drugih mišic.
  • Osteoporotične spremembe se kažejo na spremembi telesnega položaja.
Poklicni faktorji
  • Opazimo lahko razliko v telesni drži med fizičnimi delavci in pisarniškimi delavci ter med telesno aktivnimi in pasivnimi ljudmi.
Rekreacija
  • Razliko v telesni drži lahko opazimo tudi glede na športno panogo. Teniški igralci imajo drugačne posturalne vzorce kot kolesarji…
Okolje
  • Ko nas zebe zavzamemo drugačen telesni položaj kot takrat, ko nam je vroče.
Sociološki in kulturni faktorji
  • Ljudje, ki so se priučili sedeti prekrižanih nog imajo drugačno telesno držo kot ljudje ki sedijo na stolu.
Čustva
  • Naša čustva se odražajo na telesni drži. Ljudje, ki se bojijo bolečine, zavzamejo zaščitni položaj (se zaprejo vase, se sključijo…). Čustva kot so jeza, skrb, strah vplivajo na našo telesno držo.

 

Pomembna je tudi sama drža glave. Za vsak centimeter nagiba glave naprej, se teža glave na hrbtenico poveča za dodatna 2 kilograma. Nepravilna drža in položaj glave lahko obremeni vratno hrbtenico tudi za dodatnih 13 kilogramov. To poruši celotno ravnovesje telesa. Nepravilna telesna drža ima zraven vizualnih nepravilnosti učinke na celotno telo. Čez čas se lahko pojavijo bolečine, glavoboli, degenerativne spremembe, spremembe razpoloženja, spremembe krvnega tlaka, spremembe pljučne kapacitete, spremembe prebavil in ostalo.

Drža glave