Bolečina v vratu je pogost razlog za obisk zdravnika. Po podatkih različnih avtorjev jo ima 35% ljudi vsaj enkrat v življenju. Vratna hrbtenica je sestavljena iz 37 sklepov, ki skupaj z vezmi omogočajo gibanje glave in vratu ter ščitijo vratne strukture kot so karotidne in vertebralne arterije, hrbtenjača, živčne korenine in podobno.

Vzroki bolečine v vratu

Bolečine v vratu lahko povzroča več vrst okvare vratne hrbtenice. Primeri pogostih obolenj vratne hrbtenice so degenerativne spremembe, diskopatije, radikulopatije, mielopatije, fasetni sindrom, vnetja, mišične težave, nestabilnost in drugo. Bolečine vratu se lahko pojavijo tudi ob vnetem grlu (živčne povezave). Bolečine v vratu bolniki običajno opisujejo kot otopelo bolečino, ki se običajno poveča ob zasuku glave. Bolečina se lahko širi iz vratu v rame in naprej v prste. Lahko je ostra in zbadajoča. V nekaterih primerih lahko občutimo mravljinčenje ali otopelost rok ali vratu, pojavijo se lahko bolečine ali nepravilnosti pri delovanju organov, ki so povezani z živci, ki izhajajo iz vratne hrbtenice. Največkrat spremlja bolečine v vratu tudi glavobol kateremu se lahko pridružijo simptomi kot so: vrtoglavica, zamegljen dvojni vid, piskanje-šumenje v ušesih, otečeno grlo, boleči-občutljivi zobje, motnje ritma srca, motnje dihanja itd.

Radikulopatije (cervikobrahialni sindrom) so posledica degenerativnih sprememb vratne hrbtenice, lahko tudi hernije medvretenčne ploščice, najpogosteje na nivoju C5-C6 in C6-C7. Bolečina navadno iz vratu izžareva proti trapeziusu, lahko tudi v eno ali obe zgornji okončini do prstov. Bolečina je ostra in zbadajoča. Bolečino v zgornjih okončinah pogosto spremlja mravljinčenje, oslabitev mišične moči ter motnja senzorike. Nevzdržna, stalna bolečina se pojavlja pri vnetjih. Bolečina, ki stalno narašča, najmočnejša pa je ponoči, je skupaj s hujšanjem, utrujenostjo, kašljem in drugimi znaki značilna za zasevke malignih bolezni (pljuča, ščitnica, dojka…).

Vzrok za bolečine v vratu je lahko nihajna poškodba vratu, ki nastane kot posledica akceleracijsko deceleracijskega mehanizma prenosa energije na vrat pri prometni nezgodi pri naletu drugega vozila od zadaj.

Najpogostejši simptomi ob nihajni poškodbi vratne hrbtenice so:

• Boleč vrat
• Zmanjšana gibljivost vratu
• Glavobol
• Vrtoglavica
• Cervikobrahialgija, parestezije, motorični izpadi
• Disfagija (motnje požiranja)
• Motnje vida
• Motnje sluha, šumenje v ušesih
• Bolečine v čeljustnem sklepu ipd.

Dejavnika, ki povečujeta tveganje za pojav bolečine v vratu, sta tudi pomanjkanje splošne telesne aktivnosti in psihični stres.

Kako si lahko pomagate sami?

Blage bolečine brez izžarevanja v okončini, mravljinčenja in izpadov grobe mišične moči lahko bolnik obvladuje sam s pomočjo sredstev za lajšanje bolečin (npr. paracetamol), z vajami za sproščanje mišic in s krioterapijo (uporaba hladilnih sredstev). Zelo pomembni pri odpravljanju in preprečevanju bolečin v vratu so splošni ukrepi. Najbolj pomembna je redna in vztrajna vadba, izogibati se je potrebno prisilni drži (pravilno sedenje, stoja, dviganje bremen), pomagajo tudi ergonomske izboljšave na delovnem mestu in pri vsakodnevnih opravilih (stol z nastavljivo višino sedeža, položaj računalnika na delovni mizi). Priporoča se, da bolniki med delom v službi in doma večkrat počivajo ter se v času tega počitka pravilno razgibajo. Bolnikom se priporoča hrbtno plavanje.

Vaje za vratno hrbtenico:

Kdaj morate k zdravniku?

Če se bolečina stopnjuje in/ali se pojavijo še nevrološki izpadi, je utemeljen obisk pri zdravniku družinske medicine. Na podlagi temeljitega pogovora z bolnikom in kliničnega pregleda se bo zdravnik odločil za najustreznejše zdravljenje z zdravili ter eno ali več metod fizikalne medicine, ob tem pa bolnik dobi še vsa potrebna navodila za preprečevanje bolečin. Če trajajo bolečine v vratu več kot mesec dni in če se ji pridružijo tudi znaki draženja živčnih korenin, pa je potrebna dodatna diagnostika, zato bolnika napotimo k specialistu (ortopedu, nevrokirurgu, revmatologu), ki naj bi tudi odločal o dodatni slikovni diagnostiki (računalniška tomografija – CT, magnetna resonanca – MR) oz. elektrofizioloških metodah.

Priporočamo da obiščite zdravnika:

• če se bolečina v vratu izrazito poslabša,
• če se pojavi mravljinčenje,
• če se pojavi ostra bolečina, ki izžareva v roko,
• če opazite slabšo moč v mišicah rok,
• če se pojavi glavobol.