040 793 666  Delovni čas po dogovoru. Obvezna predhodna naročila!    

Pri nogometu in nekaterih drugih športih sodi sindrom bolečine v dimljah med bolj pogoste težave. Mesto bolečine in značilnost bolečine sta lahko točno določena, lahko pa gre za nedoločeno difuzno bolečino v predelu dimelj, stegnenice in medenice. Obstajajo številni vzroki za nastanek bolečine v predelu dimelj. Ti so tendinitis in tendinoza adduktorjev ali rectus abdominis, pubična artropatija, osteoartroza kolka, sakroiliakalna nestabilnost, zlom medenice, osteitis pubis, hernia ingvinalis, zlom stegnenice, razne infekcije in vnetja v predelu medenice, nevrološki vzroki, neoplazme in ostalo.

Področje dimelj predstavlja križišče dveh mišičnih sistemov, mišic trupa in mišic spodnjega uda. V področju kolčnega sklepa so tako velike statične in dinamične obremenitve. Pravilno razmerje med mišicami agonisti in antagonisti je ključno za preventivo pred sindromom bolečine v dimljah. Delovanje mišic, ki izvirajo ali se priraščajo na predel dimelj je lahko porušeno zaradi sprememb v področju ledvenega dela hrbtenice, kolčnem sklepu ali kolenu, zato je ob nesorazmernem delovanju teh mišic možnost nastanka bolečine v dimljah večja. V tem področju prav tako potekajo živčni kanali za spodnje ude, kar pomeni, da moramo vzroku za nastanek bolečine nameniti posebno pozornost. 

Pri sindromu bolečine v dimljah najprej pomislimo na mišično preobremenitev adduktorjev (adduktor longus) in mišice rectus abdominis. Bolečina ki se pojavi je splošna, nedoločena difuzna bolečina v področju sramnične kosti. Meja, do katere tetiva in tetivna narastišča prenašata obremenitve, je pri posameznikih različna. Nanjo vpliva funkcija in moč hrbtnih in trebušnih mišic, motnje v kolčnem sklepu, diskrepanca dolžine nog, motnje v sakroiliakalnem sklepu, deformacije stopal, poškodbe adduktorjev, poškodba kolka, neprimerni trening...

Vzrok bolečine v dimljah je tudi mišično neravnovesje mišic trebušne stene in mišic spodnjega uda ter različna obremenitev vseh izvorov in narastišč mišic v področju simfize in dimelj. 

Poškodbe se najpogosteje pojavljajo pri športih kot so nogomet, hokej, rokomet, tek čez ovire, skoki v višino in podobno. Pri teh športih prihaja do močne ekscentrične kontrakcije mišic adduktorjev. 

V kolikor ne gre za poškodbo, čas nastanka poškodbe ni nujno znan. Mnogi športniki trenirajo z majhno bolečino v dimljah. Bolečine se postopoma večajo, s časom postane bolečina hujša in se razširi na področje adduktorjev, sramnice in proti kolku in trebušni steni. Utrujenost bolečino poveča. Praviloma je bolečina unilateralna, s časom pa lahko bolečino čutimo na obeh straneh telesa. Otežene so lahko vsakodnevne aktivnosti (hoja po stopnicah, vstajanje iz sedečega položaja, kašljanje, kihanje, odvajanje blata, uriniranje... 

Pri sumu na sindrom bolečine v dimljah je dobro narediti slikovno diagnostični pregled, ki obsega kolk in simfizo, da lahko izključimo degenerativne spremembe kolčnega sklepa, kot vzrok za nastanek bolečine. 

Da preprečimo nastanek bolečin, je najboljša preventiva - krepitev mišic adduktorjev. 

 

Če so bolečine že prisotne mora naše delo biti usmerjeno na  ublažitev bolečine, kontrolo vnetja, pospešitev celjenja in pravilni kontroli nadaljnje aktivnosti. V začetnem stadiju moramo zmanjšati intenzivnost treninga in se izogibati gibom, ki povzročajo bolečino. Priporočajo se vaje kontroliranega statičnega raztezanja adduktorjev pri katerem pa ne sme priti do bolečine. Vaje se morajo izvajati večkrat dnevno. Cilj rehabilitacije mora biti ohranitev moči, elestičnosti in kontrakcije tkiva in izboljšanje mehaničnih in strukturalnih lastnosti tetiv. 

Preobremenitev mišic pa ni edini vzrok za nastnek poškodbe, bolečina v preponi se lahko pojavi tudi zaradi utesnitve živca. Utesni se lahko obturatorni živec, ilioingvinalni, genitofemoralni ali iliohipogastrični živec. Pri utesnjenem živcu zraven dolgotrajajoče bolečine lahko občutimo še mravljinčenje vzdolž spodnjega uda. 

Kot vidimo, je vzrokov za pojav bolečine v predelu dimelj veliko. K obravnavi moramo pristopiti celovito, telo obravnavati celostno. Potreben je pregled telesne drže v statiki in dinamiki, natančna palpatorna diagnostika, analiza medeničnega obroča in analiza SI (sakroiliakalnega sklepa), opraviti je potrebno določene funkcionalne in ortopedske teste. da se potrdi ali ovrže hipoteza za nastanek bolečine. 

 

Viri: Strukturalnofunkcionalna diagnostika, Akademija za manualno terapijo, Ljubljana, 2017