Bolečine mišično-skeletnega sistema, kot so bolečine v mišicah, sklepih, hrbtenici in kosteh, lahko močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Zato je pomembno, da poiščemo načine za lajšanje teh bolečin in izboljšanje splošnega počutja. V tem članku bomo predstavili nekaj naravnih metod, ki vam lahko pomagajo pri soočanju z bolečinami mišično-skeletnega sistema.
Preberite več: Naravne metode za lajšanje bolečin mišično-skeletnega sistema
Glavobol je eden najpogostejših simptomov, s katerim se srečuje veliko ljudi. Pogosto ga opisujemo kot bolečino v glavi, ki se lahko pojavlja na različnih mestih in intenzivnostih. Glavobol lahko povzročijo številni dejavniki, vključno s stresom, pomanjkanjem spanca, nepravilno prehrano, hormonskimi spremembami, poškodbami in boleznimi.
Pri nogometu in nekaterih drugih športih sodi sindrom bolečine v dimljah med bolj pogoste težave. Mesto bolečine in značilnost bolečine sta lahko točno določena, lahko pa gre za nedoločeno difuzno bolečino v predelu dimelj, stegnenice in medenice. Obstajajo številni vzroki za nastanek bolečine v predelu dimelj. Ti so tendinitis in tendinoza adduktorjev ali rectus abdominis, pubična artropatija, osteoartroza kolka, sakroiliakalna nestabilnost, zlom medenice, osteitis pubis, hernia ingvinalis, zlom stegnenice, razne infekcije in vnetja v predelu medenice, nevrološki vzroki, neoplazme in ostalo.
Iliotibialni sindrom nastane pri aktivnostih, kjer prihaja do ponavljajočih gibih fleksije in ekstenzije kolena, pri katerem pride do trenja iliotibialnega traktusa ob lateralni epikondil stegnenice. To povzroča iritacijo in vnetje traktusa ali posledično do vnetja burze. Gre za značilen sindrom, ki se pojavlja ne le pri tekačih, temveč tudi pri ostalih športnikih, pri katerih je tek sestavni del športne aktivnosti.
Sindrom zapestnega prehoda ali sindrom karpalnega kanala (carpal tunnel syndrome) je najpogostejša utesnitvena nevropatija. Raziskave so pokazale, da se pojavlja pri približno 5,8 odstotka žensk in 0,6 odstotka moških. Je idiopatska mediana nevropatija v zapestnem prehodu. Patofiziologija še ni povsem pojasnjena, vendar jo lahko obravnavamo kot pritisk na mediani živec, ki potuje skozi zapestni prehod. Glavni simptom zapestnega prehoda je omrtvičenost palca, kazalca, sredinca ter radialne polovice prstanca. Omrtvičenost se navadno pojavi med spanjem, ko je zapestje ponavadi upognjeno. Dolgotrajen sindrom zapestnega prehoda lahko vodi v trajno poškodbo živca, konstantno omrtvičenost in atrofijo nekaterih mišic v dlani.