Bolečina v rami je zelo pogosta in se lahko pojavi zaradi različnih razlogov – od nenadne poškodbe do postopno nastalih težav pri vsakodnevnih ali športnih obremenitvah. Pri večini netravmatskih težav ni mogoče bolečine zanesljivo pripisati samo eni mišici, tetivi ali drugi strukturi, zato je pomembna predvsem dobra klinična ocena celotne težave.
Bolečina v rami: kaj nam lahko pove?
Rama omogoča izjemno velik obseg gibanja, zato pri njenem delovanju sodeluje več sklepov, mišic, tetiv in drugih struktur. Ko se pojavi bolečina, pa vzrok ni vedno ena sama »poškodovana« struktura. Pomembni so način nastanka težav, obremenitve, gibljivost, moč, simptomi in njihov vpliv na vsakodnevne dejavnosti.
Rama je več kot en sklep
Ko govorimo o ramenu, pogosto mislimo predvsem na glenohumeralni sklep med glavo nadlahtnice in sklepno ponvijo lopatice. Toda normalno gibanje roke zahteva usklajeno delovanje glenohumeralnega sklepa, lopatice, ključnice in prsnega koša.
Sklepna ponev lopatice je v primerjavi z glavo nadlahtnice razmeroma majhna. Labrum povečuje njeno površino, pri stabilnosti in nadzoru gibanja pa sodelujejo sklepna ovojnica, vezi ter mišice.
Pomembno vlogo ima rotatorna manšeta, ki jo sestavljajo mišice supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis. Njihova naloga ni samo ustvarjanje gibanja, temveč tudi nadzor položaja glave nadlahtnice med uporabo roke.
Ali lahko vedno ugotovimo, katera struktura boli?
Pri nekaterih poškodbah je vzrok razmeroma jasen. Izpah po padcu, zlom ali večja akutna poškodba tetive imajo lahko značilen potek. Pri postopno nastali netravmatski bolečini v rami pa je slika pogosto bolj kompleksna.
Spremembe na tetivah, labrumu, burzi ali sklepu so lahko prisotne tudi pri ljudeh brez bolečin. Po drugi strani ima lahko človek izrazite simptome, čeprav slikovne preiskave ne pokažejo velike strukturne poškodbe.
Slika ni vedno enaka simptomom
Ultrazvok, rentgen ali magnetna resonanca lahko pokažejo pomembne anatomske informacije, vendar ugotovitev na sliki vedno presojamo skupaj s simptomi, anamnezo in kliničnim pregledom.
Kaj vse se lahko skriva za bolečino v rami?
Težave rotatorne manšete
Bolečina se pogosto pojavlja pri dvigovanju ali obremenjevanju roke. V to skupino sodijo različna stanja tetiv rotatorne manšete in z njimi povezana bolečina.
Nestabilnost
Po izpahu ali pri nekaterih posameznikih z večjo sklepno ohlapnostjo se lahko pojavljajo občutek nestabilnosti, strah pri določenih položajih ali ponavljajoči se izpahi.
AC-sklep
Akromioklavikularni sklep lahko povzroča bolj lokalizirano bolečino na vrhu ramena, pogosto pri obremenitvi roke čez telo.
Artroza
Degenerativne spremembe sklepa so pogostejše s starostjo. Lahko so povezane z bolečino in zmanjšano gibljivostjo, vendar stopnja sprememb na sliki ni vedno sorazmerna z intenzivnostjo simptomov.
Labrum
Poškodbe labruma se lahko pojavijo po poškodbi ali pri ponavljajočih se športnih obremenitvah. Njihov pomen je treba presojati skupaj s simptomi in klinično sliko.
Zamrznjena rama
Za adhezivni kapsulitis je značilna izrazita omejitev aktivne in pasivne gibljivosti, pogosto skupaj z bolečino in postopnim potekom.
Kaj pa »impingement« oziroma utesnitev?
Dolga leta se je bolečino pri dvigovanju roke pogosto razlagalo tako, da akromion mehansko stiska tetive rotatorne manšete in burzo v subakromialnem prostoru. Iz tega je nastal izraz subakromialni utesnitveni sindrom.
Danes vemo, da je ta razlaga pogosto preveč poenostavljena. Bolečina pri dvigu roke ne pomeni nujno, da se neka struktura »ščipa« med kostmi. Na simptome lahko vplivajo stanje in občutljivost tetiv, trenutna obremenitev, zmogljivost mišic, pretekle poškodbe, spanje, stres in številni drugi dejavniki.
Boleč lok še ne pomeni »stisnjene tetive«
Bolečina pri določenem delu dviga roke je lahko koristna klinična informacija, vendar sama po sebi ne pove natančno, katera struktura je vir bolečine ali zakaj boli.
Tendinopatija rotatorne manšete
Pri postopno nastalih težavah tetiv danes pogosteje uporabljamo izraz tendinopatija. Starejša delitev na »tendinitis« kot vnetje in »tendinozo« kot kronično vnetje ne opisuje dobro kompleksnih sprememb, ki se lahko pojavijo v tetivi.
Tetiva se prilagaja obremenitvam. Če se zahteve povečajo hitreje, kot se jim je sposobna prilagoditi, se lahko pojavijo bolečina, občutljivost in zmanjšana sposobnost prenašanja obremenitev.
Ali je bolečina lahko povezana z burzo?
Subakromialna burza je občutljiva struktura, ki lahko sodeluje pri bolečini v rami. Vendar klinično pogosto ni mogoče zanesljivo ločiti »burzitisa« od drugih oblik subakromialne oziroma rotatorno-manšetne bolečine samo na podlagi simptomov.
Zato zdravljenje ni nujno povsem drugačno samo zato, ker slikovna preiskava pokaže spremembe na burzi. Pomembna ostajata celotna klinična slika in odziv posameznika na obremenitev.
Včasih bolečina prihaja tudi iz vratu
Bolečina v predelu ramena ni vedno posledica struktur samega ramenskega sklepa. Vratna hrbtenica in živčevje lahko povzročata bolečino, ki jo človek občuti v ramenu ali roki.
Zato je pri pregledu smiselno upoštevati tudi vrat, predvsem kadar bolečino spremljajo mravljinčenje, spremenjen občutek, širjenje simptomov po roki ali kadar gibanje vratu pomembno spreminja težave.
To pa ne pomeni, da moramo pri vsaki boleči rami iskati »porušeno biomehaniko« vratne ali prsne hrbtenice. Gibanje lopatice, hrbtenice in ramena se med ljudmi normalno razlikuje.
Kako ocenjujemo bolečo ramo?
Dober pregled se začne s pogovorom. Pomembno je, kako so se težave začele, kateri gibi jih izzovejo, koliko časa trajajo, kako vplivajo na delo, šport in spanje ter ali je bila prisotna poškodba.
Gibljivost
Ocenimo aktivne in po potrebi pasivne gibe ter opazujemo, kateri gibi so omejeni ali boleči.
Moč in obremenitev
Preverimo, kako rama prenaša različne smeri in stopnje obremenitve ter ali se pojavljata izrazita šibkost ali bolečina.
Vrat in živčevje
Kadar simptomi nakazujejo možnost nevrološkega izvora, ocenimo tudi vratno hrbtenico in nevrološke znake.
Posebni testi
Ortopedski oziroma provokacijski testi lahko prispevajo dodatne informacije, vendar posamezen test praviloma ne more zanesljivo določiti ene same boleče strukture.
Ali moramo bolečo ramo počivati?
Po akutni poškodbi je lahko začasna razbremenitev smiselna. Pri večini postopno nastalih težav pa dolgotrajno popolno izogibanje gibanju praviloma ni najboljša strategija.
Pogosto je bolj smiselno najti gibe in stopnjo obremenitve, ki jih rama trenutno sprejema, nato pa zmogljivost postopoma povečevati.
Začnemo tam, kjer smo
Vaje prilagodimo trenutni gibljivosti, moči, občutljivosti in ciljem. Ni ene univerzalne »najboljše vaje« za vse boleče rame.
Postopno povečujemo zahteve
Ko rama obremenitev dobro prenaša, lahko povečujemo upor, obseg gibanja, število ponovitev ali zahtevnost aktivnosti.
Kakšno mesto ima masaža pri boleči rami?
Masaža lahko pri nekaterih ljudeh začasno zmanjša občutek napetosti ali bolečine in omogoči prijetnejše gibanje. Obravnava se lahko prilagodi ramenskemu obroču, vratu, zgornjemu delu hrbta in drugim področjem glede na posameznikove simptome in počutje.
Manualni pristopi pa niso namenjeni »postavljanju sklepa nazaj«, »odpiranju subakromialnega prostora« ali popravljanju domnevno napačnega položaja lopatice. Pri dolgotrajnejših težavah je pogosto smiselno, da sprostitev spremljata tudi gibanje in ustrezno stopnjevanje obremenitve.
Pasivno in aktivno se lahko dopolnjujeta
Če masaža zmanjša nelagodje in človeku omogoči lažje gibanje, je lahko koristna kot del širšega pristopa. Dolgoročno pa je pomembno, da rama ponovno pridobi zaupanje, moč in sposobnost za aktivnosti, ki jih posameznik želi izvajati.
Kdaj je potreben zdravstveni pregled?
Pregled je posebej pomemben po večji poškodbi ali izpahu, kadar roke nenadoma ne morete dvigniti, pri izraziti deformaciji, nenadni veliki izgubi moči, progresivnih nevroloških simptomih ali kadar je rama izrazito rdeča, vroča in otekla oziroma težave spremlja vročina.
Dodatna ocena je smiselna tudi pri dolgotrajni ali postopno napredujoči bolečini, ki pomembno omejuje vsakodnevno delovanje in se kljub ustrezni prilagoditvi aktivnosti ne izboljšuje.
Boleča rama ni nujno poškodovana rama
Bolečina je pomemben signal, vendar sama po sebi ne pove vedno, koliko je neka struktura poškodovana. Pri večini netravmatskih težav z ramo je koristneje razumeti celoten vzorec simptomov in obremenitev kot iskati eno samo anatomsko nepravilnost.
Rama je prilagodljiva struktura. Z ustrezno prilagoditvijo aktivnosti, postopnim gibanjem in povečevanjem zmogljivosti se lahko pri številnih težavah funkcija postopoma izboljšuje.
Občutite napetost v predelu ramen?
Masažni tretma prilagodimo vašemu počutju, občutljivosti in željam ter ga usmerimo v prijetno sprostitev ramenskega obroča in drugih obremenjenih predelov.
NAROČI MASAŽO →