Iliotibialni sindrom (ITBS) je pogosta preobremenitvena težava, ki povzroča bolečino na zunanji strani kolena. Najpogosteje se pojavlja pri tekačih in drugih športnikih, pri katerih se ponavljajo gibi upogibanja in iztegovanja kolena. Danes vemo, da njegov nastanek ni posledica samo enega dejavnika, temveč kombinacije obremenitve, zmogljivosti tkiv in individualnih značilnosti.
Iliotibialni sindrom
Bolečina na zunanji strani kolena, ki se pojavi med tekom in se z nadaljevanjem aktivnosti stopnjuje, je značilen vzorec iliotibialnega sindroma. Gre za preobremenitveno težavo, pri kateri je običajno pomembnejše razmerje med trenutno obremenitvijo in zmogljivostjo posameznika kot iskanje ene same anatomske »napake«.
Kaj je iliotibialni trakt?
Iliotibialni trakt oziroma IT-trakt je močan vzdolžni del fascialnega tkiva na zunanji strani stegna. Proksimalno je povezan s področjem medenice ter mišicama tensor fasciae latae in gluteus maximus, distalno pa se pripenja na zunanji del golenice.
Zaradi svoje zgradbe in povezav sodeluje pri prenosu sil med medenico, stegnom in kolenom. Med hojo in tekom je zato izpostavljen različnim obremenitvam, ki se spreminjajo glede na položaj kolka in kolena, hitrost gibanja ter sile, ki nastajajo ob stiku stopala s podlago.
Ali se IT-trakt res »drgne« ob kost?
Tradicionalna razlaga iliotibialnega sindroma je temeljila na predpostavki, da IT-trakt med upogibanjem in iztegovanjem kolena drsi naprej in nazaj čez lateralni epikondil stegnenice ter zaradi trenja povzroči vnetje.
Sodobnejše anatomske in biomehanske razlage kažejo, da je ta model verjetno preveč poenostavljen. IT-trakt je na stegnenico pritrjen bolj čvrsto, kot je predvideval stari model, zato ne drsi čez kost kot vrv čez škripčevje.
Bolj verjetno gre za obremenitveno draženje tkiv
Pri določenih položajih kolena lahko pride do povečane kompresije občutljivih tkiv med IT-traktom in lateralnim delom stegnenice. Ponavljajoča se obremenitev lahko pri občutljivem posamezniku prispeva k nastanku bolečine.
Kako se iliotibialni sindrom običajno kaže?
Zunanja stran kolena
Bolečina je najpogosteje lokalizirana na zunanji strani kolena, nekoliko nad sklepno špranjo.
Povezana je z aktivnostjo
Pogosto se pojavi po določenem času teka in se lahko z nadaljevanjem aktivnosti postopoma stopnjuje.
V mirovanju se umiri
V zgodnejših fazah se težave po zmanjšanju obremenitve pogosto razmeroma hitro umirijo, pri izrazitejšem draženju pa lahko bolečino sprožijo tudi vsakodnevne aktivnosti.
Zakaj se težava pojavi?
Pri ITBS praviloma ne najdemo enega samega vzroka. Pomembna je kombinacija športne obremenitve, sposobnosti tkiv za prilagajanje, individualne biomehanike, mišične zmogljivosti in preteklih izkušenj s poškodbo.
Obremenitev
Težave se pogosto pojavijo po spremembi treninga, na primer ob povečanju količine teka, intenzivnosti, pogostosti treningov ali spremembi terena.
Tveganje je lahko večje, kadar se obremenitev poveča hitreje, kot se ji je telo sposobno prilagoditi.
Individualni dejavniki
Na pojav težav lahko vplivajo tudi način teka, mišična zmogljivost, pretekle poškodbe, anatomija in druge individualne značilnosti.
Vendar posamezne značilnosti, kot so pronacija stopala, položaj kolena ali moč ene mišice, same po sebi ne pomenijo, da bo človek razvil ITBS.
Kaj pa glutealne mišice?
V preteklosti se je ITBS pogosto razlagal predvsem s »šibkim gluteus mediusom«. Moč in vzdržljivost mišic kolka sta vsekakor pomembni za tek in ju je pogosto smiselno vključiti v rehabilitacijo, vendar šibkost ene mišice ni univerzalni vzrok iliotibialnega sindroma.
Program vadbe zato ni namenjen samo eni mišici. Smiselno je razvijati zmogljivost celotnega spodnjega uda – kolka, kolena, meč in stopala – ter jo postopoma približevati zahtevam teka.
Vsaka bolečina na zunanji strani kolena ni ITBS
Za oceno je pomemben predvsem značilen potek težav, povezava s tekom ali drugo ponavljajočo se aktivnostjo ter mesto bolečine. Klinični pregled pomaga oceniti tudi druge možne izvore simptomov.
Lateralni meniskus
Poškodbe ali degenerativne spremembe meniskusa lahko povzročajo bolečino na zunanji strani kolena.
Tetive
Podobne simptome lahko povzročajo tudi težave tetive biceps femoris ali drugih struktur na lateralni strani kolena.
Kolenski sklep
Pri diferencialni oceni je treba upoštevati tudi ligamentarne, sklepne in druge možne izvore bolečine.
Ali moramo IT-trakt raztezati?
Raztezanje je bilo dolgo eden glavnih pristopov pri iliotibialnem sindromu. Toda IT-trakt je zelo močna fascialna struktura in ga z običajnim raztezanjem ne moremo bistveno »podaljšati«.
To ne pomeni, da so raztezne vaje nekoristne. Če so posamezniku prijetne, lahko vplivajo na občutek gibljivosti in napetosti v predelu kolka in stegna. Ne bi pa jih predstavljali kot način, s katerim mehansko podaljšamo IT-trakt.
Kaj pa masaža in valjčkanje?
Masaža ali uporaba valja lahko začasno spremenita občutek napetosti in sta lahko prijeten dodatek programu. Ni pa potrebno agresivno »razbijati« IT-traktusa. Močna bolečina med obravnavo ni pogoj za dober rezultat.
Kaj je smiselno narediti?
Prilagodimo obremenitev
Popoln počitek pogosto ni potreben. Smiselno je začasno zmanjšati količino ali intenzivnost aktivnosti, ki izrazito izziva simptome, in ohraniti dejavnosti, ki jih lahko izvajamo sprejemljivo.
Ohranjamo gibanje
Gibanje kolka, kolena in gležnja lahko ohranjamo glede na trenutno toleranco. Ni potrebno čakati na popolno odsotnost vseh občutkov, preden začnemo ponovno obremenjevati nogo.
Povečujemo moč
V program lahko vključimo vaje za glutealne mišice, kvadriceps, zadnje stegenske mišice in meča ter postopoma povečujemo njihovo zahtevnost.
Postopno vrnemo tek
Ko posameznik dobro prenaša osnovne obremenitve, lahko postopoma povečujemo čas teka, razdaljo, hitrost in zahtevnost terena. Napredovanje prilagodimo odzivu simptomov.
Kako zmanjšati možnost ponovitve?
Namesto iskanja popolne tekaške tehnike ali »pravilnega« položaja stopala je pogosto bolj koristno skrbeti za primerno stopnjevanje obremenitev in zadostno telesno zmogljivost.
- obseg teka povečujemo postopoma,
- po večjem povečanju obremenitve omogočimo dovolj regeneracije,
- ohranjamo moč in zmogljivost spodnjih udov,
- spremljamo odziv telesa na spremembe treninga,
- pri ponavljajočih se težavah ocenimo tudi način in strukturo treninga.
Kdaj je smiseln strokovni pregled?
Če se bolečina kljub prilagoditvi aktivnosti stopnjuje, je prisotna tudi v mirovanju, se pojavi izrazita oteklina, nestabilnost kolena, zaklepanje sklepa ali težave pomembno omejujejo normalno hojo, je smiselna ustrezna zdravstvena ocena.
Pregled je priporočljiv tudi takrat, kadar ni jasno, ali bolečina res izvira iz področja iliotibialnega trakta.
Obremenitev je del težave – in tudi del rešitve
Iliotibialni sindrom je preobremenitvena težava, zato rešitev običajno ni v popolnem izogibanju gibanju. Pomembno je najti trenutno sprejemljivo raven aktivnosti in nato postopoma povečati sposobnost telesa za prenašanje športnih obremenitev.
Masaža, manualni pristopi in raztezanje so lahko prijeten dodatek, vendar dolgoročni pristop praviloma temelji predvsem na ustreznem upravljanju obremenitve, vadbi in postopni vrnitvi k športu.
Fairclough, J. et al. The functional anatomy of the iliotibial band during flexion and extension of the knee: implications for understanding iliotibial band syndrome. Journal of Anatomy.
Fredericson, M. & Wolf, C. Iliotibial band syndrome in runners: innovations in treatment. Sports Medicine.
Strukturalnofunkcionalna diagnostika. Akademija za manualno terapijo, Ljubljana.
Bevc, M. Preobremenitveni sindromi spodnjega uda.
Napete in utrujene noge po športni aktivnosti?
Masažni tretma lahko prilagodimo vašim obremenitvam, počutju in športnim aktivnostim ter ga vključimo kot del sprostitve in regeneracije.
NAROČI MASAŽO →