Glavobol je zelo pogost simptom, vendar vsi glavoboli niso enaki. Razlikujejo se po vzroku, intenzivnosti, trajanju in spremljajočih znakih. Večina je nenevarnih, pri nekaterih pa je pomembno prepoznati znake, zaradi katerih je potreben zdravniški pregled.
Glavobol: zakaj nastane in kaj lahko pomaga?
Glavobol ni ena sama težava. Obstaja več različnih vrst glavobola, ki se razlikujejo po značilnostih, vzrokih in načinu obravnave. Razumevanje teh razlik je pomembno tudi zato, ker pristop, ki pomaga pri eni vrsti glavobola, pri drugi morda ne bo imel enakega učinka.
Vsi glavoboli niso enaki
Glavobole običajno delimo na primarne, pri katerih je glavobol samostojna motnja, ter sekundarne, pri katerih je posledica drugega zdravstvenega stanja. Med pogostejše primarne glavobole sodijo tenzijski glavobol, migrena in klasterski glavobol.
Tenzijski glavobol
Pogosto se kaže kot pritisk ali stiskanje na obeh straneh glave. Bolečina je navadno blaga do zmerna in se praviloma ne poslabša izrazito pri običajni telesni aktivnosti.
Migrena
Migrena je nevrološka motnja, pri kateri je glavobol pogosto zmeren do močan, lahko pulzirajoč in pogosto enostranski. Spremljajo ga lahko slabost ter občutljivost na svetlobo in zvok. Pri nekaterih ljudeh se pojavi tudi aura.
Klasterski glavobol
Redkejša, vendar zelo intenzivna oblika glavobola. Bolečina je običajno enostranska in izrazita okoli očesa, spremljajo pa jo lahko solzenje, rdeče oko ali zamašen oziroma tekoč nos.
Kaj pa »sinusni glavobol«?
Bolečina v čelu ali obrazu še ne pomeni nujno, da izhaja iz sinusov. Pravo vnetje sinusov običajno spremljajo tudi drugi znaki, na primer zamašen nos, izcedek iz nosu, zmanjšan voh ali drugi simptomi okužbe. Del glavobolov, ki jih ljudje pripisujejo sinusom, je lahko dejansko povezan z migreno ali drugo vrsto glavobola.
Cervikogeni glavobol
Pri nekaterih ljudeh je glavobol lahko povezan s strukturami vratne hrbtenice. Takšen glavobol imenujemo cervikogeni glavobol. Bolečina je pogosto enostranska in je lahko povezana z gibanjem vratu ali omejeno gibljivostjo.
Pomembno pa je razlikovati med tem, da je vrat občutljiv ali napet, in tem, da je vrat dejanski izvor glavobola. Bolečina in napetost v vratu sta namreč pogosti tudi pri migreni in drugih glavobolih.
Kaj lahko vpliva na pojav glavobola?
Pri glavobolih pogosto ni mogoče določiti enega samega vzroka. Pomembnejša je kombinacija posameznikove nagnjenosti, življenjskega ritma, obremenitev in drugih dejavnikov.
Pogosti dejavniki
- stres in dolgotrajna psihična obremenitev,
- premalo ali preveč spanja,
- spremembe običajnega ritma spanja,
- izpuščanje obrokov,
- nezadosten vnos tekočine,
- alkohol pri občutljivih posameznikih,
- hormonske spremembe,
- spremembe običajne količine kofeina.
Pomembna je individualnost
Sprožilci niso pri vseh ljudeh enaki. Tudi živila, ki jih pogosto omenjamo kot sprožilce migrene, niso univerzalno problematična.
Koristneje kot dolgi seznami prepovedanih živil je opazovanje lastnega vzorca in po potrebi vodenje dnevnika glavobolov.
Ali je za glavobol kriva »slaba drža«?
Dolgotrajno delo v istem položaju lahko pri nekaterih ljudeh poveča občutek utrujenosti, togosti ali napetosti v vratu in ramenskem obroču. Vendar glavobola praviloma ne moremo razložiti samo z eno »napačno« telesno držo.
Človeško telo je narejeno za različne položaje. Namesto iskanja popolne drže je pogosto bolj smiselno spreminjati položaje, redno vstati, se sprehoditi in vključevati gibanje skozi dan.
Najboljša drža je pogosto naslednja drža
Ni nujno, da ves čas sedimo popolnoma vzravnano. Pomembneje je, da položaje menjamo in telesu omogočamo dovolj gibanja.
Kaj lahko naredimo sami?
Reden spanec
Stabilen ritem spanja je lahko pomemben predvsem pri ljudeh z migreno in pogostimi glavoboli.
Redni obroki in tekočina
Izpuščanje obrokov in dehidracija lahko pri nekaterih posameznikih povečata verjetnost glavobola.
Telesna aktivnost
Redna, postopno stopnjevana telesna aktivnost podpira splošno zdravje in je lahko pomemben del obvladovanja nekaterih ponavljajočih se glavobolov.
Obvladovanje stresa
Dihalne vaje, sproščanje, meditacija, sprehod ali druga dejavnost, ki posamezniku pomaga umiriti obremenitev, so lahko koristni.
Gibanje med delom
Pri dolgotrajnem sedenju lahko pomagajo kratki odmori, sprememba položaja ter gibanje vratu, ramen in celotnega telesa.
Dnevnik glavobolov
Zapisovanje pogostosti, trajanja in okoliščin glavobola lahko pomaga prepoznati osebne vzorce in sprožilce.
Kje ima lahko svoje mesto masaža?
Masaža je lahko prijeten podporni pristop predvsem takrat, ko glavobol spremljajo občutek mišične napetosti, togost vratu, utrujenost ali stres. Obravnava je lahko usmerjena v vrat, ramenski obroč, zgornji del hrbta in druga področja, kjer posameznik občuti napetost.
Namen masaže pri tem ni »odpraviti vzroka« vsakega glavobola, temveč predvsem zmanjšati občutek napetosti, spodbuditi sprostitev in izboljšati subjektivno počutje.
Tenzijski in cervikogeni glavobol
Pri nekaterih ljudeh so lahko manualni pristopi koristni kot del širše obravnave, zlasti kadar so prisotni tudi simptomi v predelu vratu.
Pogosto jih je smiselno kombinirati z gibanjem, telesno aktivnostjo in postopnim izboljševanjem zmogljivosti vratnega in ramenskega predela.
Migrena
Migrena ni posledica »zategnjenih mišic«, temveč kompleksna nevrološka motnja. Masaža zato ni zdravljenje migrene.
Nekaterim ljudem lahko kljub temu pomaga pri sprostitvi in zmanjšanju spremljajočega občutka napetosti, če jim takšna obravnava ustreza.
Kdaj glavobola ne obravnavamo samo z masažo?
Večina glavobolov ni znak nevarne bolezni, vendar obstajajo situacije, pri katerih je potrebna zdravstvena ocena.
Posebna pozornost je potrebna pri nenadnem in izjemno močnem glavobolu, novem glavobolu po poškodbi glave, glavobolu z vročino in izrazito otrdelostjo vratu, novimi motnjami govora ali vida, šibkostjo oziroma odrevenelostjo dela telesa, izgubo zavesti ali drugimi nenavadnimi nevrološkimi simptomi.
Zdravniški pregled je smiseln tudi pri novem ali izrazito spremenjenem vzorcu glavobolov ter kadar glavoboli postajajo pogostejši ali izrazitejši.
World Health Organization. Headache disorders.
International Headache Society. International Classification of Headache Disorders (ICHD-3).
Jull, G. et al. Cervical musculoskeletal impairment in frequent intermittent headache. Cephalalgia.
Fernández-de-las-Peñas, C. et al. Trigger points in the suboccipital muscles and forward head posture in tension-type headache. Headache.
Si želite sprostitve?
Če glavobol spremljajo občutek napetosti v vratu, ramenih ali splošna telesna napetost, je lahko individualno prilagojena masaža prijeten del skrbi za dobro počutje.
NAROČI MASAŽO →