Stres je normalen odziv organizma na obremenitve, vendar lahko dolgotrajna napetost vpliva na naše počutje, spanje in občutek telesne sproščenosti. Masaža je lahko eden od prijetnih načinov, s katerimi si vzamemo čas za umiritev in zmanjšanje občutka napetosti.
Masaža kot naravna podpora pri stresu: kaj pravi znanost?
Stres je normalen odziv organizma na obremenitve, vendar lahko dolgotrajna napetost vpliva na naše počutje, spanje in občutek telesne sproščenosti. Masaža je lahko eden od prijetnih načinov, s katerimi si vzamemo čas za umiritev in zmanjšanje občutka napetosti.
Zakaj stres občutimo tudi v telesu?
Stres ni samo psihološki pojav. Ko se znajdemo pred zahtevno situacijo, se aktivirajo številni telesni sistemi. Spremenijo se lahko srčni utrip, dihanje, mišična aktivnost, pozornost in hormonski odzivi. Kratkoročno je takšen odziv normalen in koristen, saj nam pomaga odgovoriti na obremenitev.
Težava lahko nastane, kadar so obremenitve dolgotrajne in je možnosti za počitek ter regeneracijo premalo. Takrat lahko človek občuti več mišične napetosti, utrujenost, slabši spanec, razdražljivost ali splošen občutek, da se težko umiri.
Telesna napetost
Ob stresu se lahko poveča mišična aktivnost in občutek napetosti, zlasti v predelu vratu, ramen in hrbta.
Manj sprostitve
Dolgotrajne obremenitve lahko otežijo prehod iz stanja pripravljenosti v stanje počitka in umiritve.
Počutje
Stres je povezan tudi s spanjem, utrujenostjo, razpoloženjem in načinom, kako doživljamo telesne občutke.
Kje je pri tem mesto masaže?
Masaža združuje dotik, mehanske dražljaje, mirno okolje in čas, namenjen počitku. Kombinacija teh dejavnikov lahko pri nekaterih ljudeh zmanjša subjektivni občutek napetosti in pripomore k sprostitvi.
Pri tem ni treba iskati ene same razlage. Učinek masaže verjetno nastaja skozi kombinacijo telesnih, živčnih, psiholoških in kontekstualnih dejavnikov. Pomembni so lahko tudi občutek varnosti, prijeten dotik, pričakovanja posameznika in možnost, da se za nekaj časa odmakne od vsakodnevnih obremenitev.
Masaža ni »izklop stikala za stres«
Stres je kompleksen pojav, zato ga ena sama metoda ne more preprosto odpraviti. Masaža je lahko podpora pri sproščanju in dobrem počutju, vendar so pri dolgotrajnem stresu pomembni tudi spanec, telesna aktivnost, odnosi, delovne obremenitve, čas za počitek in druge življenjske okoliščine.
Kaj o masaži kažejo raziskave?
Raziskave masaže so preučevale številne učinke, od subjektivnega občutka sprostitve in tesnobe do fizioloških odzivov. Rezultati kažejo, da lahko masaža pri nekaterih ljudeh kratkoročno izboljša počutje in zmanjša občutek stresa ali tesnobe. Velikost učinka pa ni pri vseh enaka.
Pomembno je tudi, da posameznih fizioloških sprememb ne razlagamo preveč poenostavljeno. Starejše razlage so pogosto poudarjale predvsem kortizol, serotonin in dopamin, vendar odziva na masažo ni mogoče zanesljivo opisati samo s spremembo enega hormona ali nevrotransmiterja.
Občutek sprostitve
Mnogi ljudje po masaži poročajo o večji sproščenosti, manjši zaznani napetosti in prijetnejšem telesnem počutju.
Mišična napetost
Manualni pritisk in gibanje tkiv lahko začasno spremenita občutek togosti in napetosti ter omogočita prijetnejši občutek gibanja.
Umiritev
Mirno okolje, dotik in počitek med masažo lahko ustvarijo pogoje, v katerih se človek lažje umiri in za nekaj časa odmakne od vsakodnevnih obremenitev.
Ali masaža znižuje kortizol?
Kortizol pogosto imenujemo »hormon stresa«, vendar ima v telesu številne normalne in pomembne funkcije. Njegova raven se naravno spreminja skozi dan ter je odvisna od številnih dejavnikov.
Nekatere raziskave so po masaži zaznale spremembe kortizola, vendar rezultati niso tako enotni, da bi lahko trdili, da masaža pri vsakem človeku povzroči veliko ali predvidljivo znižanje njegove ravni.
Najpomembnejši učinek masaže ni številka enega hormona, temveč to, kako se človek po obravnavi počuti.
Katera masaža je najboljša za sprostitev?
Ni ene vrste masaže, ki bi bila najboljša za vse. Za sprostitev je pomembneje, da je način obravnave prijeten, intenzivnost ustrezna in da se posameznik med masažo počuti varno ter udobno.
Nežnejša masaža
Počasnejši in nežnejši prijemi so lahko primerni za ljudi, ki si želijo predvsem umiritve, počitka in prijetnega občutka sprostitve.
Intenzivnejša masaža
Nekaterim bolj ustreza nekoliko močnejši pritisk, predvsem kadar občutijo več lokalne mišične napetosti. Močnejša masaža pa ni avtomatično tudi učinkovitejša.
Kako lahko učinek sprostitve podpremo tudi sami?
Masaža je lahko prijeten del širše skrbi zase. Še več lahko naredimo z navadami, ki dolgoročno podpirajo regeneracijo in dobro počutje.
Masaža kot del skrbi za dobro počutje
Masaže ni treba predstavljati kot zdravljenje stresa ali kot metodo, ki mora povzročiti določeno hormonsko spremembo, da bi bila koristna. Že prijetna izkušnja dotika, počitka in začasnega zmanjšanja občutka napetosti je lahko pomembna.
Za nekoga je masaža predvsem sprostitev, za drugega način, da se po napornem obdobju bolje počuti v svojem telesu. Pomembno je, da je obravnava prilagojena posamezniku in njegovemu trenutnemu počutju.
Kdaj masaža ni dovolj?
Če so stres, tesnoba, nespečnost ali druge težave izrazite, dolgotrajne ali pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje, masaža ne sme nadomestiti ustrezne zdravstvene ali druge strokovne pomoči.
Viri in dodatno branje
Field, T. (2014). Massage therapy research review. Complementary Therapies in Clinical Practice, 20(4), 224–229.
Moyer, C. A., Rounds, J., & Hannum, J. W. (2004). A meta-analysis of massage therapy research. Psychological Bulletin, 130(1), 3–18.
Rapaport, M. H., Schettler, P., & Bresee, C. (2010). A preliminary study of the effects of a single session of Swedish massage on hypothalamic-pituitary-adrenal and immune function in normal individuals. The Journal of Alternative and Complementary Medicine, 16(10), 1079–1088.
Vzemite si čas za sprostitev
Masažni tretma prilagodimo vašemu počutju, željam in intenzivnosti, ki vam najbolj ustreza.
NAROČI MASAŽO →