Hernija medvretenčne ploščice v ledvenem delu hrbtenice lahko povzroča bolečino v križu, širjenje bolečine v nogo, mravljinčenje, spremenjeno občutljivost in v nekaterih primerih tudi mišično oslabelost. Čeprav diagnoza pogosto vzbudi strah, hernija diska ne pomeni nujno trajne poškodbe ali »uničene hrbtenice«.
Učinkovitost manualne terapije pri herniji diska ledvene hrbtenice
Diagnoza hernije diska pri mnogih ljudeh vzbudi strah. Izrazi, kot so protruzija, ekstruzija, degeneracija ali utesnitev živčne korenine, lahko dajejo občutek, da je hrbtenica močno poškodovana. Toda hernija diska ni nujno trajno ali nespremenljivo stanje, zdravljenje pa v velikem številu primerov ne zahteva operacije.
Hernija diska ni nujno trajna poškodba
Medvretenčna ploščica je sestavljena iz zunanjega vezivnega obroča in notranjega dela. Pri herniji se del diskalnega materiala premakne iz svojega običajnega položaja in lahko vpliva na bližnje živčne strukture.
Simptomi pa niso vedno zgolj posledica mehanskega pritiska. Pri herniji imajo lahko pomembno vlogo tudi vnetni procesi in povečana občutljivost živčne korenine.
Hernija se lahko sčasoma zmanjša
Pri delu hernij lahko pride do spontane regresije oziroma resorpcije diskalnega materiala. Hernija zato ni nujno statična sprememba, ki bi morala ostati enaka vse življenje.
Tudi velikost spremembe na magnetni resonanci ni vedno neposredno povezana z intenzivnostjo bolečine ali stopnjo funkcionalne oviranosti.
MR pokaže anatomijo, ne bolečine
Slikovna preiskava pokaže anatomske spremembe. Ne more pa sama povedati, koliko človeka boli ali kako dobro lahko funkcionira. Spremembe medvretenčnih ploščic so pogoste tudi pri ljudeh brez simptomov.
Besede, kot so protruzija, ekstruzija ali degeneracija, zato same po sebi še ne določajo prognoze posameznika.
Kako lahko pomaga manualna terapija?
Manualna terapija vključuje različne ročne pristope, med katere sodijo sklepne mobilizacije in manipulacije, mobilizacija živčevja, tehnike mehkih tkiv ter nekatere oblike manualne trakcije.
Njenih učinkov danes ne moremo zadovoljivo razložiti samo z mehanskim modelom, po katerem bi terapevt z rokami »premaknil« vretence ali disk nazaj na pravo mesto.
Odziv na manualno terapijo je kompleksnejši. Vključuje različne mehanske, nevrofiziološke, senzorične in kontekstualne učinke, ki lahko vplivajo na zaznavanje bolečine, gibanje in počutje.
Cilj ni »potisniti disk nazaj«
Praktični cilj manualne obravnave je zmanjšanje simptomov, izboljšanje gibanja in funkcije ter ustvarjanje boljših pogojev za postopno vračanje k vsakodnevnim dejavnostim in vadbi.
Kaj je pokazalo moje diplomsko delo?
Temu vprašanju sem se posvetil v diplomskem delu Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju hernije diska ledvene hrbtenice.
Izveden je bil sistematični pregled raziskav iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Cochrane Library. Med 154 začetnimi zadetki je bilo po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev v končni pregled vključenih 13 raziskav.
V analiziranih raziskavah so bile uporabljene različne manualne tehnike in kombinacije terapevtskih pristopov. Za preglednejšo primerjavo rezultatov sem v diplomskem delu rezultate najpogosteje uporabljenih merilnih orodij prikazal tudi grafično.
Sprememba intenzivnosti bolečine (VAL)
Zmanjšanje bolečine po terapevtski obravnavi
Rezultat: največje zmanjšanje intenzivnosti bolečine je bilo v primerjanih podatkih zaznano pri skupinah, ki so prejele Mulliganovo tehniko SMWLM. Izboljšanje so pokazali tudi NM, HVLA in PINS.
Sprememba obsega pri testu SLR
Povečanje obsega dviga iztegnjenega spodnjega uda po obravnavi
Rezultat: največje izboljšanje obsega pri testu SLR je bilo prikazano pri SMWLM. Izboljšanje je bilo ugotovljeno tudi pri mobilizaciji živčevja ter drugih proučevanih pristopih.
Sprememba funkcijske oviranosti (ODI)
Sprememba rezultata vprašalnika Oswestry Disability Index po obravnavi
Rezultat: pri primerjavi sprememb rezultata ODI je bilo največje izboljšanje prikazano pri tehniki SMWLM.
Kaj pokažejo vsi trije grafi?
Pri treh pogosto uporabljenih kliničnih izidih – intenzivnosti bolečine, obsegu pri testu SLR in funkcijski oviranosti – je bila v primerjanih podatkih diplomskega dela tehnika SMWLM med pristopi z najboljšimi rezultati. Rezultati pa ne pomenijo, da je ena tehnika optimalna za vsakega posameznika, saj so se raziskave razlikovale po vzorcih, protokolih in primerjalnih obravnavah.
SMWLM
Mulliganova mobilizacija hrbtenice z gibanjem spodnjega uda je bila med pristopi, pri katerih so raziskave pokazale izboljšanje bolečine in funkcije.
Mobilizacija živčevja
Nevrodinamični oziroma nevromobilizacijski pristopi so bili povezani z izboljšanjem simptomov in funkcionalnih izidov v delu vključenih raziskav.
Mobilizacije in manipulacije
Pregled je vključeval tudi HVLA-manipulacije, mobilizacije, manualno trakcijo in druge ročne pristope.
Ali obstaja najboljša manualna tehnika?
Med pregledanimi pristopi je Mulliganova tehnika SMWLM v več vključenih raziskavah dosegala dobre rezultate pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcije.
Vendar iz tega ne moremo zaključiti, da je SMWLM univerzalno najučinkovitejša tehnika za vse ljudi s hernijo diska.
V posameznih raziskavah so dobre rezultate dosegali tudi drugi pristopi, med njimi mobilizacija živčevja, manipulacije, mobilizacije in kombinirane obravnave.
Ena tehnika ne ustreza vsem
Izbira pristopa je odvisna od klinične slike, simptomov, funkcionalnih omejitev, trajanja težav, ciljev posameznika in njegovega odziva na obravnavo.
Rezultate moramo razlagati previdno
Pozitiven rezultat posamezne raziskave še ne pomeni, da je neka tehnika dokazano najboljša. Raziskave se razlikujejo glede na število udeležencev, trajanje težav, uporabljene tehnike, pogostost obravnav, primerjalne skupine in uporabljena merila izida.
Poleg tega so bile manualne tehnike pogosto vključene skupaj z drugimi terapevtskimi postopki. Zato učinka posamezne tehnike ni vedno mogoče popolnoma ločiti od preostale obravnave.
Manualna terapija in vadba se lahko dopolnjujeta
Manualne terapije ni smiselno razumeti kot izoliranega zdravljenja, pri katerem je posameznik zgolj pasivni prejemnik terapije.
Manualna tehnika lahko pri nekaterih ljudeh zmanjša simptome in olajša gibanje. To obdobje lahko nato izkoristimo za postopno povečevanje telesne aktivnosti in vračanje funkcije.
- postopno vračanje k hoji in vsakodnevnim dejavnostim,
- primerno odmerjena telesna vadba,
- postopno povečevanje obremenitev,
- ponovno pridobivanje zaupanja v gibanje,
- vračanje k delu, športu in drugim pomembnim aktivnostim.
Dolgoročni cilj ni odvisnost od terapevta, temveč čim večja samostojnost in sposobnost posameznika za normalno življenje.
Ne spremljajmo samo bolečine
Bolečina lahko med okrevanjem niha. Zato napredka ni smiselno ocenjevati samo z vprašanjem, koliko nas danes boli.
Hoja
Ali lahko hodimo dlje in z manj omejitvami kot pred nekaj tedni?
Vsakodnevne aktivnosti
Ali ponovno lažje sedimo, vstajamo, se sklanjamo, dvigujemo in opravljamo običajna opravila?
Zaupanje v telo
Ali se manj bojimo gibanja in se postopoma vračamo k aktivnostim, ki smo se jim prej izogibali?
Izboljšanje teh sposobnosti je pomemben znak napredka tudi takrat, ko bolečina še ni popolnoma izginila.
Ali je pri herniji diska potrebno mirovanje?
Pri večini ljudi dolgotrajno mirovanje ni priporočljivo. V zelo bolečem obdobju je lahko smiselno določene aktivnosti začasno zmanjšati ali prilagoditi, vendar je cilj postopno vračanje v gibanje.
To ne pomeni, da moramo bolečino ignorirati ali na silo izvajati vse aktivnosti. Obremenitev prilagodimo trenutnemu stanju in jo nato postopoma povečujemo.
Ali hernija diska vedno pomeni operacijo?
Ne. Veliko ljudi s simptomatsko hernijo ledvenega diska se izboljša s konservativnim pristopom. Ta lahko vključuje izobraževanje, prilagajanje aktivnosti, vadbo, zdravila po presoji zdravnika in druge ukrepe.
Operativno zdravljenje pride v poštev pri določenih kliničnih situacijah, zlasti ob pomembnem ali napredujočem nevrološkem izpadu, sindromu kavde ekvine ali kadar simptomi kljub ustrezni konservativni obravnavi ostajajo izrazito omejujoči.
Kdaj je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč?
Pri herniji diska moramo biti posebej pozorni na nekatere redke, vendar pomembne nevrološke simptome.
- nova ali hitro napredujoča izrazita mišična šibkost noge,
- nova izguba oziroma izrazita sprememba občutka v presredku ali genitalnem področju,
- nove težave z zadrževanjem ali odvajanjem urina,
- izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem,
- hitro napredujoči obojestranski nevrološki simptomi.
Takšni simptomi lahko kažejo na resnejšo prizadetost živčnih struktur, vključno s sindromom kavde ekvine, zato je potrebna nujna medicinska ocena.
Kaj lahko zaključimo?
Rezultati sistematičnega pregleda v mojem diplomskem delu kažejo, da lahko manualni pristopi prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije in drugih kliničnih izidov pri osebah s hernijo diska ledvene hrbtenice.
Med analiziranimi pristopi je dobre rezultate pokazala tudi Mulliganova tehnika SMWLM, vendar na podlagi razpoložljivih raziskav ni upravičeno trditi, da obstaja ena manualna tehnika, ki bi bila najboljša za vse posameznike.
Najbolj smiseln je individualno prilagojen pristop, pri katerem manualne tehnike niso cilj same po sebi, temveč eno od možnih sredstev za zmanjšanje simptomov, izboljšanje funkcije in lažje vračanje k gibanju.
Hernija ne pomeni »uničene hrbtenice«
Cilj manualne terapije ni potisniti disk nazaj na mesto. Pomembneje je zmanjšati težave, izboljšati funkcijo, ponovno vzpostaviti zaupanje v gibanje in telesu postopoma omogočiti prenašanje večjih obremenitev.
Želite narediti naslednji korak?
Pri masažnem tretmaju je pristop prilagojen vašemu trenutnemu počutju, občutljivosti in potrebam.
NAROČI MASAŽO →