Chen in sodelavci (2022) so v randomizirani kontrolirani raziskavi vključili 56 žensk z nespecifično bolečino v križu. Primerjali so dve stopnji sile pri masaži, izvedeni s posebnim pripomočkom s senzorjem sile. Udeleženke so v treh tednih prejele šest obravnav.

Ob koncu programa je imela skupina z močnejšim pritiskom v povprečju manj bolečine kot skupina s šibkejšim pritiskom. Razlika je znašala 1,33 točke na lestvici od 0 do 10 (Chen idr., 2022).

Vendar ob nadaljnjem spremljanju razlika v bolečini med skupinama ni bila več statistično značilna. Različni stopnji sile prav tako nista pokazali razlik v funkcionalni oviranosti in kakovosti življenja. Raziskava je bila izvedena v enem centru, samo pri ženskah in z določenim postopkom masaže, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na vse ljudi in vse masažne tehnike (Chen idr., 2022).

Cochranov sistematični pregled je vključil 25 randomiziranih raziskav s skupno 3.096 udeleženci z nespecifično bolečino v križu. V primerjavi z kontrolnimi skupinami, na primer brez obravnave, je masaža pokazala zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije predvsem kratkoročno (Furlan idr., 2015).

Dokazi so bili ocenjeni kot nizke ali zelo nizke kakovosti, predvsem zaradi metodoloških pomanjkljivosti in majhnih raziskovalnih vzorcev. To pomeni, da je zaupanje v ugotovljene učinke omejeno (Furlan idr., 2015).

Masaža je torej lahko koristna, vendar rezultat ni zagotovljen. Tudi izboljšanje po masaži samo po sebi ne pove, katera stopnja pritiska je najboljša. Navedeni pregled namreč ni bil zasnovan kot preverjanje pravila, da več bolečine med masažo pomeni več koristi.

Po nekaterih vrstah masaže se lahko naslednji dan pojavi občutljivost oziroma bolečnost (Mayo Clinic, 2026).

V Cochranovem pregledu raziskav o bolečini v križu je bilo povečanje bolečine najpogosteje navedeni neželeni učinek. V posameznih raziskavah, ki so o njem poročale, se je pojavil pri 1,5 do 25 odstotkih udeležencev (Furlan idr., 2015).

Te številke niso ocena tveganja za vsako masažo, saj so raziskave uporabljale različne postopke in vključevale različne udeležence. Pokažejo pa, da je povečana bolečina lahko neželen odziv.

Pred masažo je smiselno povedati, kaj želite doseči, kateri predeli so občutljivi in kakšne zdravstvene težave imate. Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NCCIH) poudarja, da je izbira masažne tehnike odvisna od potreb in telesnega stanja posameznika.

Med masažo lahko povsem jasno poveste, kadar vam intenzivnost ne ustreza. Mayo Clinic izrecno priporoča, da izvajalca opozorite, če pritisk postane premočan oziroma boleč (Mayo Clinic, 2026).

Po podatkih NCCIH je tveganje za škodljive učinke masaže praviloma majhno, vendar so bili opisani tudi redki resni zapleti, kot so poškodbe živcev in zlomi. Nekateri primeri so bili povezani z intenzivnimi masažnimi postopki ali z ljudmi, pri katerih je bilo tveganje za poškodbo večje.

Raziskave dopuščajo možnost, da močnejši pritisk v nekaterih okoliščinah prinese več kratkoročnega olajšanja. Iz tega pa ne sledi, da je huda bolečina potrebna ali da zagotavlja boljši rezultat. Praktično priporočilo je jasno: kadar pritisk postane premočan, to povejte in prosite za prilagoditev (Chen idr., 2022; Mayo Clinic, 2026).