Išias je izraz, ki ga običajno uporabljamo za bolečino, ki se iz ledvenega oziroma ledveno-križnega področja širi v spodnji ud. Pogosto je povezan z draženjem živčne korenine, vendar vsaka bolečina, ki se širi v nogo, ni išias. Pomembni so potek simptomov, njihova razporeditev ter morebitne spremembe občutka, mišične moči in refleksov.
Išias – ko se bolečina širi v nogo
Bolečina, ki se iz ledvenega ali zadnjičnega področja širi po nogi, je lahko zelo neprijetna in včasih precej intenzivna. Pri pravem išiasu oziroma radikularni bolečini je pogosto vključena živčna korenina v ledvenem delu hrbtenice. Vendar močna bolečina še ne pomeni nujno hude ali trajne poškodbe živca.
Kaj pravzaprav pomeni išias?
Izraz išias se pogosto uporablja zelo široko za skoraj vsako bolečino, ki se iz križa ali zadnjice širi v nogo. Klinično pa je pomembno razlikovati med različnimi vzroki takšnega širjenja bolečine.
Pri radikularni bolečini je vključena ena ali več živčnih korenin v ledveno-križnem delu hrbtenice. Simptomi lahko potekajo po zadnji, stranski ali sprednji strani spodnjega uda, odvisno od vključene živčne korenine.
Poleg bolečine se lahko pojavijo mravljinčenje, spremenjen občutek ali drugi nevrološki simptomi. Kadar so prisotni objektivna mišična šibkost, spremembe refleksov ali izguba občutka v značilnem področju, govorimo tudi o radikulopatiji.
Radikularna bolečina in radikulopatija nista povsem isto
Človek ima lahko izrazito sevajočo bolečino brez pomembnega izpada mišične moči ali refleksov. Zato intenzivnost bolečine sama po sebi ne pove, koliko je živčna korenina funkcionalno prizadeta.
Kako se lahko kaže draženje živčne korenine?
Sevajoča bolečina
Bolečina se lahko iz križa ali zadnjice širi navzdol po stegnu in pri nekaterih ljudeh vse do goleni ali stopala.
Mravljinčenje ali odrevenelost
Prisotni so lahko mravljinčenje, pekoč občutek ali spremenjena občutljivost v določenem delu spodnjega uda.
Sprememba mišične moči
Pri izrazitejši prizadetosti živčne korenine se lahko pojavi šibkost določenih mišičnih skupin, na primer težje dvigovanje stopala ali prstov.
Simptomi se med posamezniki razlikujejo. Nekaterim bolj škoduje sedenje, drugim hoja ali stanje, pri nekaterih se bolečina spreminja z gibi ledvene hrbtenice.
Zato ni univerzalnega pravila, da mora pri išiasu bolečina vedno popustiti med hojo ali ležanjem oziroma da jo mora vedno poslabšati sedenje.
Hernija diska je pogost vzrok – vendar zgodba ni samo mehanska
Eden pogostejših vzrokov radikularne bolečine je sprememba medvretenčne ploščice, pri kateri lahko material diska pride v stik z živčno korenino.
Dolgo se je išias razlagal skoraj izključno kot mehanski pritisk diska na živec. Danes vemo, da lahko poleg mehanske komponente pomembno vlogo igrajo tudi lokalni vnetni oziroma kemični procesi, ki povečajo občutljivost živčne korenine.
Hernija na MR še ne pomeni nujno simptomov
Spremembe medvretenčnih ploščic lahko najdemo tudi pri ljudeh, ki nimajo bolečin. Zato je treba izvid magnetne resonance vedno povezati s simptomi in kliničnim pregledom.
Pomembno je tudi, da se lahko nekatere hernije sčasoma spontano zmanjšajo oziroma resorbirajo. Hernija zato ni nujno trajna sprememba, ki jo je treba mehansko »spraviti nazaj na mesto«.
Vsaka bolečina po nogi ni posledica hernije
Spinalna stenoza
Pri zožitvi prostora za živčne strukture v ledveni hrbtenici se lahko pojavijo bolečina, mravljinčenje ali občutek težkih nog, pogosto predvsem med daljšo hojo ali stanjem.
Stenoza je pogostejša pri starejših in je običajno povezana s kombinacijo degenerativnih sprememb različnih struktur hrbtenice.
Druge oblike prenesene bolečine
Bolečino v zadnjici in nogi lahko povzročajo tudi mišično-skeletne strukture, ne da bi bila živčna korenina prizadeta. Zato samo širjenje bolečine v nogo še ne potrdi išiasa.
Kaj pa »piriformis sindrom«?
Izraz piriformis sindrom se pogosto uporablja za bolečino v zadnjici, ki se širi po nogi. Vendar samo napetost ali občutljivost mišice piriformis še ne pomeni, da ta mišica stiska ishiadični živec.
Danes se pogosto uporablja širši izraz globoki glutealni sindrom, ki opisuje možna draženja ishiadičnega živca v globokem glutealnem področju. Takšna stanja so manj pogosta od ledvenega izvora simptomov in zahtevajo ustrezno diferencialno oceno.
Ali išias povzroči »napačen gib« ali slaba drža?
Težave se včasih res pojavijo med dvigovanjem, sklanjanjem ali drugim gibom. To pa ne pomeni, da je bil gib nujno izveden »napačno« ali da je hrbtenica zaradi njega poškodovana.
Tudi ena sama »slaba drža« ni dokazan vzrok išiasa. Hrbtenica je namenjena gibanju in lahko prenaša različne položaje. Pomembni so celotna obremenitev, telesna pripravljenost, pretekle težave in številni drugi dejavniki.
Kako ocenjujemo išias?
Klinična ocena vključuje pogovor o nastanku in poteku simptomov ter pregled gibanja, mišične moči, občutljivosti in refleksov, kadar je to potrebno.
Potek simptomov
Pomembni so mesto bolečine, širjenje po nogi, dejavniki, ki jo spreminjajo, ter trajanje in razvoj težav.
Nevrološki pregled
Po potrebi preverimo mišično moč, občutek in reflekse ter iščemo znake prizadetosti določene živčne korenine.
Nevrodinamični testi
Testi, kot sta dvig iztegnjene noge oziroma SLR in slump test, lahko prispevajo informacije o občutljivosti živčnega sistema, vendar jih vedno razlagamo skupaj z drugimi ugotovitvami.
Ali potrebujemo magnetno resonanco?
Ne pri vsakem primeru. Pri značilni klinični sliki brez opozorilnih znakov slikovna diagnostika pogosto ni potrebna takoj. Magnetna resonanca je pomembnejša pri progresivnih nevroloških izpadih, sumu na resnejšo patologijo ali kadar bi rezultat preiskave lahko spremenil nadaljnjo obravnavo.
Rentgenska slika ne pokaže hernije diska ali živčne korenine, lahko pa je uporabna pri določenih drugih vprašanjih glede kostnih struktur.
Kako pristopimo k išiasu?
Pri večini ljudi brez urgentnih znakov se zdravljenje začne konzervativno. Cilj ni nujno takoj popolnoma odstraniti vsak simptom, ampak postopoma zmanjšati omejitve in ponovno vzpostaviti normalno gibanje ter aktivnosti.
Ohranjamo primerno aktivnost
Dolgotrajno ležanje praviloma ni priporočljivo. Smiselno je ohranjati gibanje in vsakodnevne dejavnosti v obsegu, ki ga posameznik trenutno sprejema.
Prilagodimo obremenitev
Dejavnosti, ki močno povečajo simptome, lahko začasno prilagodimo, ne da bi se zaradi tega dolgoročno začeli izogibati vsem gibom.
Postopno povečujemo gibanje in vadbo
Izbira vaj je odvisna od posameznikovega odziva. Nekaterim ustrezajo določene smeri gibanja bolj kot druge, zato ni ene univerzalne vaje za vse oblike išiasa.
Vrnemo običajne aktivnosti
Ko se stanje umirja, postopoma povečujemo hojo, sedenje, delo, vadbo, dvigovanje in druge aktivnosti, ki so posamezniku pomembne.
Katere vaje so najboljše?
Za išias ni ene skupine vaj, ki bi bila najboljša za vse. Vaje izbiramo glede na simptome, njihovo odzivnost na gibanje, trenutno zmogljivost in cilje posameznika.
Pri nekaterih ljudeh določeno gibanje zmanjša širjenje bolečine po nogi oziroma simptome premakne bolj proti hrbtenici. Pri drugih je potrebno začeti z drugačnim načinom obremenitve. Pomembno je spremljati odziv in program postopoma prilagajati.
Slika prikazuje samo primere vaj
Ni potrebno izvajati vseh prikazanih vaj in vsaka vaja ni primerna za vsakega človeka z išiasom. Pomembnejši od imena vaje je odziv simptomov ter postopno povečevanje sposobnosti za gibanje.
Ali lahko masaža pomaga pri išiasu?
Masaža lahko pri nekaterih ljudeh zmanjša občutek mišične napetosti, nelagodja in bolečine v ledvenem, glutealnem ali drugih obremenjenih predelih. Lahko predstavlja prijeten podporni pristop, predvsem če posamezniku omogoči lažje gibanje in sprostitev.
Masaža pa ne more mehansko »potisniti hernije nazaj«, sprostiti stisnjene živčne korenine ali odpraviti vseh vzrokov radikularne bolečine. Prav tako močno pritiskanje neposredno po poteku bolečega živca ni nujno koristno.
Olajšanje simptomov je lahko koristno
Če masažni tretma zmanjša nelagodje in omogoči prijetnejše gibanje, ga lahko vključimo kot podporo. Pri nevroloških simptomih pa je pomembno razumeti, da masaža ni nadomestilo za ustrezno zdravstveno oceno.
Pomembno: znaki sindroma kavde ekvine
Redko lahko velika sprememba v spinalnem kanalu prizadene živce kavde ekvine. To je urgentno stanje, pri katerem je potrebna takojšnja zdravstvena ocena.
- nova izguba ali izrazita sprememba občutka okoli presredka oziroma genitalnega področja,
- nova težava z zadrževanjem ali odvajanjem urina,
- izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem,
- nova ali hitro napredujoča izrazita šibkost ene ali obeh nog,
- kombinacija obojestranskih nevroloških simptomov z motnjami mehurja, črevesja ali občutka v presredku.
Ob takšnih simptomih ne čakamo na masažo, vaje ali naslednji termin obravnave, temveč poiščemo nujno medicinsko pomoč.
Kdaj je potreben dodaten zdravstveni pregled?
Pregled je pomemben tudi pri novi ali napredujoči mišični šibkosti, izrazitih nevroloških izpadih, večji poškodbi, vročini ali splošnem slabem počutju, nepojasnjeni izgubi telesne mase, znani maligni bolezni ali drugih simptomih, ki vzbujajo sum na resnejši vzrok.
Išias je lahko zelo boleč, vendar okrevanje je mogoče
Radikularna bolečina je lahko intenzivna in v prvih tednih močno omeji vsakodnevne aktivnosti. To še ne pomeni, da je živec trajno poškodovan ali da bo težava ostala za vedno.
Pri večini primerov brez resnih nevroloških znakov je smiseln postopen konzervativni pristop: ohranjanje primerne aktivnosti, obvladovanje simptomov, postopno gibanje in vračanje k običajnim obremenitvam.
Pomembno pa je prepoznati primere, pri katerih so prisotni progresivni nevrološki izpadi ali urgentni znaki in je potrebna hitra zdravstvena ocena.
National Institute for Health and Care Excellence (NICE). Low back pain and sciatica in over 16s: assessment and management.
Koes, B. W., van Tulder, M. W. & Peul, W. C. Diagnosis and treatment of sciatica. BMJ.
Jensen, R. K. et al. Diagnosis and treatment of sciatica. Literatura s področja klinične obravnave radikularne bolečine.
Literatura s področja ledvene radikulopatije, hernije medvretenčne ploščice in sindroma kavde ekvine.
Napetost v križu in zadnjičnem predelu?
Masažni tretma prilagodimo vašemu počutju in občutljivosti ter ga usmerimo v prijetno sprostitev mišic in obremenjenih predelov. Pri izrazitih nevroloških simptomih pa je najprej pomembna ustrezna zdravstvena ocena.
NAROČI MASAŽO →